Akademija strojništva, ki jo organizira Zveza strojnih inženirjev Slovenije, je 28. oktobra 2021 v Cankarjevem domu povezala inženirje strojništva ter se s podelitvijo nagrad poklonila izstopajočim posameznikom. Za požrtvovalno delovanje na področju inženirstva in strojništva je predsednik Slovenskega združenja za energetiko, prof. dr. Alojz Poredoš, prejel nagrado za življenjsko delo. Ta nagrada predstavlja eno najbolj uglednih in častnih priznanj za izjemne dosežke na področju strojništva.
Nagrajenca je izbrala 125-članska Akademija inženirjev iz gospodarske in javne sfere. Prof. dr. Alojz Poredoš je kot nagrajenec za življenjsko delo prejel repliko najstarejšega znanega, 5200 let starega lesenega kolesa z osjo, ki so ga našli na Ljubljanskem barju. Replika je izdelana v najsodobnejši 3D tehniki, poslikala jo je restavratorka Mestnega muzeja Ljubljana, gospa Katarina Toman Kracina.
V zahvalnem nagovoru je prof. dr. Alojz Poredoš poudaril pomembnost povezovanja – to je aktualna tema ter hkrati sporočilo naši razdeljeni družbi. »Inženirji dobro vemo, kako pomembno je povezovanje, saj je reševanje zapletenih inženirskih problemov možno samo s povezovanjem znanj različnih ljudi. V življenju sem spoznal, da če želimo doseči cilj, je včasih potrebno narediti tudi korak nazaj, se povezati z drugimi, da lahko nato naredimo tri ali štiri korake naprej.«
Na slovesnosti so bile podeljene tudi nagrade za globalno prodornost slovenskega inženirstva ter priznanja. Potekala je tudi okrogla miza, na kateri so uspešni inženirji razpravljali o ključni temi dogodka: s povezovanjem do trajnostnih rešitev.
Predsedniku SZE iskreno čestitamo za nagrado!
***
O prof. dr. Alojzu Poredošu
Profesor Alojz Poredoš se je rodil leta 1953 v Ižakovcih. Že v osnovni šoli se je navduševal nad tehniko, privlačilo ga je predvsem brodarsko modelarstvo in tako je že v 8. razredu osnovne šole dosegel naslov republiškega prvaka v modelarstvu. V Lendavi je uspešno zaključil Tehniško srednjo šolo ter se leta 1972 vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. V šestem semestru se je odločil za študijsko smer Hladilne in klimatizacijske tehnike. Diplomsko delo je uspešno zagovarjal novembra 1976 in se nato odločil za podiplomski študij.
Profesor Poredoš je bil takoj po odsluženi vojaški obveznosti, leta 1980, na Fakulteti za strojništvo izvoljen v naziv asistenta za področje Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska tehnika ter sistemi. V okviru doktorskega dela, ki ga je uspešno ubranil leta 1990, je razvil posplošeni matematični model za dimenzioniranje in preračun lamelnih prenosnikov toplote pri različnih pogojih delovanja. Rezultati raziskav so bili preneseni v slovensko industrijo hladilne in klimatizacijske tehnike. Na teh rezultatih še vedno temelji proizvodnja lamelnih prenosnikov toplote v slovenski industriji. Leta 1991 je bil izvoljen v docenta, leta 1997 v izrednega profesorja, leta 2002 pa v rednega profesorja za Hladilno, ogrevalno in klimatizacijsko tehniko ter sisteme in Prenos toplote in snovi. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je leta 1992 ustanovil Laboratorij za hladilno tehniko, od leta 2002 ter vse do upokojitve pa je bil na čelu Katedre za toplotno in okoljsko tehniko.
Profesor dr. Alojz Poredoš je svoje raziskovalne dosežke vztrajno širil v industrijo ter tako gradil temelje uspešnega inženirskega sodelovanja med akademsko in gospodarsko sfero. Prvi v svetu je razvil model za določitev eksergijskih izgub pri razdeljevanju toplote in na njih osnoval faktorje diferencirane cene in ga apliciral v nekatere sisteme daljinskega ogrevanja. V slovenski prostor je prvi in edini vpeljal sistem daljinskega hlajenja. S tem sistemom, ki je bil postavljen v mestno jedro Občine Velenje, še danes oskrbujejo objekte s hladilno energijo, ki jo proizvajajo z odvečno toploto iz termoelektrarne Šoštanj. Kot svetovalec tovrstnega hlajenja deluje v Kliničnem centru Ljubljana, ki je največji infrastrukturni energetski objekt v Sloveniji. Sodeloval je s številnimi podjetji, kot so Energetika Ljubljana, Energetika Velenje, Energetika Celje, TOM Maribor, Gorenje, LTH Škofja Loka, IMP Klimat, Hidria, SMM Maribor itd. ter spletel vezi z univerzami in inštituti po svetu.
Rezultati njegovega vztrajnega in znanstvenega dela so objava kar 80 člankov v znanstvenih revijah, 153 prispevkov na konferencah, 4 monografije ter 4 prijavljeni in 4 podeljeni patenti.
Profesor Poredoš se zaveda pomembnosti energetike v slovenskem prostoru, zato zaradi bogatih izkušenj in vpetosti v mednarodni prostor aktivno opravlja naslednje funkcije: je predsednik Sveta za energetiko SAZU, znanstveni svetnik SAZU, predsednik Nacionalnega razvojnega sveta za energetiko pri SAZU in član EASAC Energy Steering Panel pri Evropskem združenju akademij. Je ustanovitelj in predsednik Slovenskega združenja za energetiko (SZE), prek katerega si še posebej prizadeva za tesnejše povezovanje energetskih sektorjev.
