POVZETEK
MEDNARODNE KONFERENCE Z OKROGLO MIZO

POVEZOVANJE ENERGETSKIH SEKTORJEV

Uresničevanje energetske prihodnosti je naša skupna skrb – usklajeno načrtovanje in delovanje energetskega sistema »kot celote«, ki zajema več nosilcev energije, infrastruktur in sektorjev porabe energije, je edina pot do učinkovitega, cenovno dostopnega in temeljitega razogljičenja slovenskega in evropskega gospodarstva. Stroški prehoda na podnebno nevtralnost bodo manjši samo ob pogoju, da bo energetski sistem povezan.

V Slovenskem združenju za energetiko (SZE) smo z organizacijo Mednarodne konference z okroglo mizo Povezovanje energetskih sektorjev, ki je potekala 23. aprila  2021, v razpravo vključil glavne nosilce energetskega sektorja, to so električne energije, plina ter daljinske energetike. Menimo, da različni energetski sektorji lahko s skupnimi nastopi na energetskem trgu ponudijo bolj učinkovite in nove produkte ter s povezovanjem lahko tehnično in ekonomsko optimiramo oskrbo porabnikov z minimalno rabo primarne energije in po najbolj ugodni ceni.


POVEZOVANJE ENERGETSKIH SEKTORJEV JE VPETO V NACIONALNE IN REGIONALNE POLITIKE

Prof. Alojz Poredoš, predsednik Slovenskega združenja za energetiko (SZE), je otvoril mednarodno konferenco v luči poslanstva SZE – t.j.  nujnost povezovanja energetskih sektorjev. Poudaril je pomen povezovanja, kajti le tako bo mogoče slediti politikam nacionalne politike ogljične nevtralnosti. Kot primer povezave sistemov je podal sodoben koncept energetske zasnove pametnega mesta.

V uvodnem delu je gospod Paul Voss, direktor evropskega združenja Euroheat & Power, katerega član je tudi SZE, izpostavil povezovanje energetskih sektorjev kot izjemno pomembno ne samo na nacionalnem nivoju ampak tudi na nivoju Unije. Euroheat & Power sodeluje s svojimi ocenami in mnenji pri oblikovanju energetske politike Unije ter opaža, da je povezovanje vedno bolj vpeto v nacionalne in regionalne politike ter iniciative.

Gospod Blaž Košorok,  državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, je predstavil niz sprememb energetske zakonodaje, ki zahteva na konferenci obravnavano povezovanje. Vizija podnebno nevtralne Slovenije leta 2050 mora vključevati več prvin, kot je tudi nizkoogljično krožno gospodarstvo. To tudi pomeni, da so potrebni obstoječi cilji v NEPN-u prenove. Ta dokument bo med drugim določal tudi nove razmere v prometu ter razogličenje energetike. Pomembno je, da je v javni obravnavi strategija izstopa Slovenije iz premoga oziroma prestrukturiranje premogovnih regij, s predlogom ustavitve premogovništva v Šaleški dolini do leta 2033. Nov zagon bodo zeleni vodik, povečanje proizvodnje razpršene električne energije, shranjevanje energij in povezani sistemi ter omrežja. Vse to bo prispevalo k odpornosti sistemov.

Gospa Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, je opisala razliko med nepovezanimi in povezanimi energetskimi sektorji. Obstoječa zakonodaja bo morala postati tudi osnova za ekonomsko tehnično reguliranje povezanih omrežij, storitev, sistemov.

POVEZOVANJE ENERGETSKIH SEKTORJEV

Tesnejše povezave in aktivni potrošniki energije so kompleksen izziv, ki potrebuje učinkovit zakonodajni okvir, določitev tveganj ekonomsko tehničnega reguliranja ter ustrezno vzpodbujanje novih tehnologij ter inovacij.

Gospod Einari Kisel, vodja Oddelka za strategije in partnerstva v Centru odličnosti v Estoniji, je poudaril pomen sistematičnega pristopa uvajanja povezovanja sistemov, ki ga je prikazal na primeru, kateri se je pričel s procesom digitalizacije. Ta se je razširila z uporabo pri porabnikih energije v načrtovanje vseenergetske infrastrukture. Na ta način se energetski sistemi med seboj povezujejo in načrtujejo ter gradijo v kompleksne povezane sisteme.

Predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu, gospod Benjamin Wakounig, je predstavil aktivnosti, usmerjene v energetiko. Gospodarske razmere se spreminjajo ne le zaradi usmeritev v ogljično nevtralno energetiko, temveč tudi zaradi epidemioloških razmer. Člani in Zveza sama zaradi tega usmerjajo svoje dejavnosti v nove tehnologije in storitve, ki jih je mogoče povezane učinkoviteje realizirati in tudi financirati. Ocenjuje, da je sodelovanje Zveze in SZE učinkovito in razpoznavno v regiji.

 

OKROGLA MIZA – POVEZOVANJE ENERGETSKIH SEKTORJEV

Namen okrogle mize, ki sta jo moderirala gospod Dejan Koletnik, podpredsednik Slovenskega združenja za energetiko, ter gospa Alenka Lena Klopčič, direktorica portala Energetika.net, je bil povezati nosilce energetskih znanj in dejavnosti pri njihovih aktivnosti ter pri vključevanju v dogajanje v državi, regiji, Evropi ter s tem učinkoviteje utirati pot razvojnim in aplikativnim projektom v javno dobro, ter preoblikovati energetiko tudi v smeri krožnega gospodarstva.

V razpravo so bili vključil glavni nosilci energetskega sektorja; elektrike, plina ter daljinske energetike. V omizju so sodelovali:

  • Jože Bajuk, Petrol d. d. Ljubljana
  • Aleš Cjuha, Energetika Ljubljana
  • Marjan Eberlinc, Plinovodi in EZS
  • Ljubo Germič, Energetika Maribor
  • Danijel Levičar, GEN energija
  • Aleksander Mervar, ELES
  • Jože Torkar, Resalta
  • Marko Štrigl, HSE

Izhodišča razprave omizja

V letu 2019 je Unija uresničila pomemben korak v smeri celovite posodobitve evropske energetske politike z namenom doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Sprejet je bil zakonodajni sveženj Čista energija za vse Evropejce – (CEP/Clean energy package) in konec tega leta Evropski zeleni dogovor. Oboje je v prid okolju, podnebju, potrošnikom oziroma gospodarstvu. S sprejetimi zakonodajami je pot razogličenja vseh gospodarskih sektorjev in njegova časovnica postala znana in zavezujoča.

Energetika je ključen sektor Evropske agende, ki mora prispevati k doseganju zadanih in zavezujočih ciljev. Pravo hitrost uresničevanja podnebnih ciljev bo energetski sektor lahko dosegel le prenovljen, tehnološko naprednejši na vseh področjih ter brez meja med energetskimi sektorji.

Gre za paradigmo energetike podprto z novimi tehnologijami od proizvodnje energije predvsem iz OVE, pospešeno digitalizacijo, prodoren razvoj in uvajanje hranilnikov energije, sodobnih toplotnih črpalk, električne mobilnosti, tehnologij sintetičnih plinov z vodikom ter do sodelovanja vseh energetskih sistemov in sistemov rabe energije.

Evropska energetska prihodnost bo temeljila na vse večjem deležu energije, pridobljene iz geografsko razpršenih obnovljivih virov, prožnem vključevanju različnih nosilcev energije ter učinkovitejšem zmanjševanju onesnaženosti okolja ob zavezi zagotovitve biotske raznovrstnosti.

Povezovanje kot nujna vsebina paradigme energetskega prehoda za doseganje ciljev

Iz vrste predlogov in rešitev, ki jih je prepoznala Evropska komisija (EK), izhaja, da je razogljičenje energetskega sistema zelo povezano s stopnjo integracije – povezanosti raznih energetskih sektorjev – njihovih nosilcev, zlasti elektrike, plina in daljinske energetike.

Današnji evropski energetski sistem temelji pretežno na več vzporednih, vertikalnih energetskih vrednostnih verigah, katere tesno povezujejo svoje vire energije s končno rabo. Naftni derivati prevladujejo v prometu in kot surovina za industrijo in izdelke. Premog in zemeljski plin se uporabljata predvsem za proizvodnjo električne energije in ogrevanje. Elektroenergetska in plinska omrežja se načrtujejo in upravljajo mnogokrat neodvisno drug od drugega.

Energetika kot kompleksen sistem še zmeraj ne upošteva dovolj značilnosti naravnih danosti, to je kmetijstva z živilsko predelovalno industrijo in biomaso ter usmerjenega dolgoročnega ravnanja z njo v smislu doseganja ciljev razogljičenja.

Nepredvidena prihodnost je skupna vsem sektorjem povezanim z energetiko. Obstoječi model v načinu upravljanja ločenih in nepovezanih struktur nikakor ne omogoča uresničitve cilja podnebno nevtralnega gospodarstva. V prihodnje postaja tudi tehnično in gospodarsko neučinkovit, prav tako pa povzroča znatne izgube, kot je npr. neizraba odvečne toplote v industrijskih obratih in zaradi tega manjši energijski prihranki, ki v prihodnje ne bodo sprejemljivi.

Povezovanje energetskih sektorjev

Povezovanje energetskih sektorjev zahteva od vseh, da se prilagodimo novim že postavljenim smernicam, pospešimo sodelovanje in odpravimo »vrtičkarstvo«. Tradicionalna energetika je še zmeraj sektorsko polarizirana, liberalizacija energetskega trga in zahteve po razogljičenju te meje počasi, a vztrajno brišejo in pozivajo k ponovnemu, nujnemu nacionalnemu razmisleku ter oblikovanju novih nacionalnih usmeritev v smislu povezovanja, ne samo na področju energetike.

Vrsta podjetij v Evropi je že prepoznala tehnične prednosti takšnega povezovanja ter pospešila raziskave in razvoj energetike v smeri, ki zapuščajo polarizirane sektorje energetike. Za nov pristop so značilni tudi poskusi s pilotnimi projekti, ki kažejo pozitivne znake uporabnosti kljub sicer še pogojno sprejemljivi ekonomski upravičenosti. To pa velja tudi za projekte v industriji, ki presegajo pojmovanje klasične energetske dejavnosti in energetske rešitve za industrijske procese.

Kaže, da vizionarska podjetja z jasnim ciljem, bodisi regulirana ali tržna, v EU razmišljajo širše, bolj dinamično kot jim to dejansko omogoča obstoječ zakonodajni okvir. Pričakovati je, da bodo regulirana podjetja prej ali slej trčila ob zakonodajno, tržna pa ob ekonomsko oviro, kar zmanjšuje hitrost razvoja sektorskega povezovanja.

EK je v svojih stališčih enotna, da je povezovanje energetskega sistema – usklajeno načrtovanje in delovanje energetskega sistema »kot celote«, ki zajema več nosilcev energije, infrastruktur in sektorjev porabe energije edina pot do učinkovitega, cenovno dostopnega in temeljitega razogljičenja evropskega gospodarstva. Stroški prehoda na podnebno nevtralnost bodo manjši samo ob pogoju, da bo energetski sistem povezan.

Razprava omizja

Sodelujoči na okrogli mizi so razpravljali ter razmišljali o treh ključnih sklopih vprašanj:

  1. Že sedanji okvirji delovanja enotnega energetskega trga omogoča povezovanje energetskih sistemov, predvsem na področju tehnološkega razvoja proizvodnje energije iz OVE in digitalizacije in razvoja sistemov za shranjevanje energije.
  • Ali se vseh priložnosti v energetiki zavedamo in ali so sedanji okvirji delovanja slovenskega energetskega sektorja dovolj dobra podlaga za prihodnje?
  • Kako bi bilo primerno začeti intenzivneje povezovati panoge v državi z energetiko in katere pogoje potrebujemo za to?
  1. Politika vzpodbujanja povezovanja projektov mora zajemati finančne inštrumente, vključno s politiko taks, ki naj bo usmerjena v naložbe, katere bodo skladne z dolgoročnimi okoljskimi cilji, upošteva pa naj tudi tveganja investicij ter njihovega obratovanja.
  • Ali je politika finančnih spodbud vključno s politiko taks za povezovanje ustrezna in učinkovita?
  • Ali je potrebno spremeniti zakonodajno in regulatorno okolje, da se vzpostavi učinkovitejši način povezovanja?
  1. Če želimo doseči cilje razogljičenja do leta 2030, je nujno vzpostaviti povezave med energetskimi sektorji, energetskimi dejavnostmi, energetskimi omrežji ter sistemi in ob tem uporabiti širša strokovna znanja. Vse to je potrebno vključiti v vrednostne verige, ki povezuje raznovrstne panoge v državi.
  • Kako bo po vaših pričakovanjih nadaljnje povezovanje sektorjev transformiralo obstoječe energetske družbe in kakšna so nasploh vaša pričakovanja glede povezovanja od bližnje energetske prihodnosti?
  • Ali imamo na nacionalnem nivoju vizijo povezovanja vseh sektorjev v državi, tudi zaradi novega obdobja po COVID-u, in katere vse so prihodnje možnosti povezovanja sektorjev?

 

POVZETEK MEDNARODNE KONFERENCE Z OKROGLO MIZO

SPLOŠNI POVZETKI

  • Ugotavljamo, da moramo energetske sisteme in z njimi povezane sektorje začeti obravnavati kot celoto.
  • Da se bomo izognili napačnim investicijam v posameznih sektorjih, bomo morali investicije začeti načrtovati skupaj.
  • Pri povezovanju različnih sektorjev je najtežje vzpostaviti dober dialog med ključnimi gospodarskimi in negospodarskimi družbami.
  • Panoge v državi bi lahko začeli intenzivneje povezovati z definiranim in zavezujočim krožnim energetskim sistemom, predvsem na področju izrabe odvečne energije.
  • Smo v obdobju, ko so prestrukturiranju, obnovi in okrevanju namenjena najvišja sredstva v zgodovini evropske skupnosti, in je to dovolj dober predpogoj, da se povezovanje izvaja pospešeno.
  • Podporo povezovanju je podala tudi EK v dokumentu o strategiji Evrope za povezovanje energetskih sistemov. Izhodišče za povezovanje je podano tudi v NEPN.
  • Treba je dvigniti kakovost strateškega načrtovanja na lokalni ravni, zagotoviti izvajanje dolgoročnih lokalnih razvojnih programov, ki ustrezno vključujejo razvojne programe povezanih energetskih sistemov.
  • Pri povezovanju gre za več tehnologij, ki sodelujejo pri različnih načinih transformacij energije, se prepletajo med sabo in posegajo na različna področja – sektorje ter različne trge.
  • Potrebno je najprej sploh identificirati vse nove potencialne projekte, ki so invativni in povezovalni ter dejansko izvedljivi.
  • Za resnično možnost povezovanja in medsebojno komunikacijo različnih energetskih sektrojev morajo biti poleg električnih omrežij pametna tudi ostala energetska omrežja. To nam danes omogoča digitalizacija.

POVZETKI GLEDE NA SEKTOR

SEKTOR ELEKTRIČNE ENERGIJE

  • Načine povezovanja je potrebno je razširiti na širša področja.
  • Energetiko je potrebno intenzivneje povezati s transportom, pri tem pa je treba preveriti vplive prometa, logističnega sektorja, investitorjev v polnilno infrastrukturo, investitorjev v prometno infrastrukturo. Elektrika je fizikalno popolnoma drug energent kot nafta.
  • Ohranjanje sprejemljive cene električne energije bo za uporabnike močno odvisna od tega, kako pametno bomo skupaj in usklajeno izvajali potrebne investicijske projekte na nacionalnem nivoju.
  • Če bomo želeli cenovno ugodno hitro polnjenje zagotoviti tudi temu segmentu gospodarskih e-vozil, bosta prometni in elektroenergetski sektor morala začeti skupaj iskati primerne lokacije polnilnic in čim prej začeti s temi investicijami.
  • Zaposleni morajo biti zadolženi in posedovati zavedanje, da stopajo prek običajnih mej elektroenergetske panoge, kar je pogosto tvegano.

SEKTOR PLINA

  • Pri delu s sosednjimi operaterji že opažamo, da so nekateri hitrejši, drugi previdno počasnejši. Generalno pa lahko povzamemo, da prihajamo v obdobje, ki od nas terja širši pogled, povezovanje, proaktivnost in hitrejši odziv.
  • Vrednost sektorskega povezovanja na področju plina in elektrike, predvsem v smislu shranjevanja viškov električne energije iz obnovljivih virov s pomočjo transformacije energije iz ene v drugo obliko, je že prepoznana.
  • Prehod na plinska omrežja, ki dovoljujejo prenos mešanic iz obnovljivih plinov je že v teku.
  • Razmisliti bi bilo potrebno o strategiji razvoja trga z vodikom v Sloveniji, ki bo v prihodnje imel ključno vlogo v povezovalnem energetskem sistemu.
  • Pilotni projekti sektorskega povezovanja v družbah PLINOVODI, HSE, ELES in HESS že potekajo.
  • Pričakuje se posodobitev zakonodaje na področju zemeljskega plina v EU, ki bi spodbujala sodobne načine sektorskega povezovanja in vključevala nove tehnologije.

SEKTOR DALJINSKE ENERGETIKE

  • Potrebno je dvigniti kakovost strateškega načrtovanja na lokalnem nivoju in zagotoviti izvajanje dolgoročnih, lokalnih razvojnih programov, ki ustrezno vključujejo razvojne programe sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja.
  • Pravočasna priprava investicij za prehod v generacijo sistemov daljinskega ogrevanja ter zmanjšanje izgub distribucije toplote in vključitev nizkotemperaturnih virov.
  • Ciljno usmerjene ekonomske vzpodbude na nacionalnem nivoju: prenove obstoječega omrežja, toplotnih postaj ter zgostitve odjema toplote, kakor tudi sofinanciranje visokotemperaturnih toplotnih črpalk ter višje podpore v soproizvodnjo na obnovljive vire energije – preoblikovanje obstoječe podporne sheme ali vzpostavitev nove za toploto.
  • Vzpostaviti je treba ustrezno podporno okolje za kakovostno in lokalno načrtovanje, pravočasno pripravo investicij, oblikovanje programa in kazalnikov za prehod v četrto generacijo daljinskih sistemov.