Slovenija v senci hormuške krize:
kako zaprtje ožine dviga cene nafte

V aktualni Sobotni prilogi Delo sta Dejan Koletnik, predsednik SZE – Slovensko združenje za energetiko,  in Franc Zlahtic, predsednik sveta Agencije za energijo, v prispevku »Vojna, energija in višja sila« razgalila, kako močno so naši energetski trgi vpeti v globalno geopolitiko. Ko se zamaje varnost v Hormuški ožini, skozi katero potuje petina svetovne nafte in 20 % trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), posledice čutimo neposredno v Evropi in Sloveniji.

Ključni izzivi, ki jih ne smemo spregledati:

• Cenovni šoki: že sama negotovost je povzročila podvojitev cen zemeljskega plina na vozlišču TTF, kar se je prek plinskih elektrarn hitro prelilo v 34-odstotno povišanje cen električne energije. 
• Kritične zaloge: po hladni zimi so skladišča plina v EU padla pod večletno povprečje, v nekaterih državah celo pod 30 %. 
• Tržni paradoks: trenutno so poletne cene plina višje od zimskih, kar zmanjšuje ekonomski motiv za polnjenje skladišč in ogroža energetsko varnost pred prihajajočo zimo. 
• Tekma za tovore: Evropa in Azija (zlasti Kitajska) zdaj neposredno tekmujeta za iste pošiljke UZP, kar vnaša dodatno volatilnost.

Dogodki na Bližnjem vzhodu potrjujejo, da energetski prehod ni zgolj vprašanje podnebne politike, temveč je tudi vprašanje geopolitične odpornosti energetskih sistemov. Cilj sodobnih sistemov ni popolna neodvisnost, temveč odpornost – sposobnost prilagajanja na prekinjene dobavne verige in cenovne šoke.

Preberite celoten članek v Sobotni prilogi->.