POVZETKI IN SKLEPI

Mednarodne konference SZE 2022, Slovenskega združenja za energetiko (SZE),

ki je potekala v Grand hotelu Bernardin v Portorožu, od 5. do 7. junija 2022.

Glavna tema konference je bila: Trajnostno zagotavljanje energije za zdravo delovno in bivalno okolje

Mednarodna konferenca je povezala domače in tuje strokovnjake iz kar 9 držav sveta. Na dogodku je bilo predstavljenih 51 prispevkov, ki so ponudili odlično priložnost za izmenjavo mnenj, delitev primerov dobrih praks ter vzpostavitev novih poslovnih možnosti. Letošnjo mednarodno konferenco je finančno podprlo kar 9 podjetij.

 

Teme in vsebinska usmerjenost konference

Tokratna Mednarodna konferenca SZE je poudarila ključne prioritete družbe, te so ustvarjati trajnostno energetsko oskrbo ter ob tem zagotavljati tudi kakovostno bivalno okolje.

Z gradnjo stavb ustvarjamo bivalna in delovna okolja, ki zahtevajo tudi vzdrževanje, tako da zagotavljamo sodobna merila kakovosti bivanja in udobja, predvsem pa zdravja. Trajnostna in učinkovita energetska oskrba je ob tem ključna in nujna posebne pozornosti, posebej v izogib praksam, ki ne upoštevajo tehničnih predpisov, dobrih praks in stanja tehnike.

Kakovost zraka v stavbah ima ob tem bistveno vlogo, kar se je pokazalo kot ključno tudi v času pandemije. Sistemi ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in izraba odpadne toplote so kompleksni postopki tesno povezani z energetskimi procesi, ki morajo biti energetsko učinkoviti, kar je mogoče doseči le s povezovanjem energetskih omrežij, sistemov oziroma energetskih strok.

Okvirji in okoliščine obravnavane snovi konference

  • Smo v obdobju, ko dostop do energije ni več samoumeven, energija ni več cenovno ugodna, ustaljeni tržni mehanizmi so potrebni prenove in posegov vlad in energetskih regulatorjev, obdobje zasvojenosti z energijo, kar je bil tudi odmik od realnosti, je minilo.
  • Spremembe razmer na globalnih energetskih trgih ter trgih surovin, od katerih so zelo odvisne energetske tehnologije so posledica gospodarskih in tudi družbenih spremembe v času pandemije ter takoj po njej, nepričakovano pa smo še prešli v obdobje ruskega vojaškega konflikta v Ukrajini.
  • Energetska paradigma je, bolj kakor v zadnjih nekaj desetletjih usmerjena v energetsko učinkovitost, smotrno rabo obnovljivih virov ter doseganje večje energetske samozadostnosti.
  • Ne samo nacionalni interes opredeljen z NEPN (Nacionalni energetsko podnebni načrt) tudi REPowerEU: načrt za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda zahteva odločne aktivnosti za doseganje nacionalnih podnebnih ciljev, katere v Sloveniji še vedno izpolnjujemo premalo ambiciozno. Slovenija v letu 2020 ni dosegla ciljni 25 % delež OVE v končni rabi energije, zato je bil nujen odkup manjkajočega deleža obnovljive energije od druge države članice. Ker pa se ni zgodilo nič pomembnega na področju izgradnje proizvodnih virov, nam po trenutnih ocenah za leto 2021 ponovno manjka 1,5 % do ciljne vrednosti.
  • Snovi konference poudarjajo povezovanje energetskih omrežij, sistemov, energetskih panog in usklajeno načrtovanje in delovanje sistemov. To velja tudi za stavbe, bivalno okolje kjer se porabi pretežen del energije, kakor za lokalne skupnosti in državo.
  • Že predhodne konference SZE so opozarjale na slabo izkoriščenost potencialov OVE v državi. Pokazalo se je, da je potrebno OVE razvrstiti po trajnostnih kriterijih ter stroškovno učinkovito pospešeno uvajati predvsem toplotne črpalke, geotermalno energije, biomaso in izrabo sončne toplotne energije, vse ob možnosti shranjevanja energije.
  • Posodobljeni sistemi daljinskega ogrevanja lahko v veliki meri prispevajo k nadomeščanju energije fosilnih goriv. Daljinsko ogrevanje, še posebej na gosto poseljenih območjih in mestih ter izkoriščanje odpadne toplote v industriji je vedno večji izziv, ki postaja vse bolj gospodarsko učinkovit.
  • Z decentralizacijo in demokratizacijo se v energetiki močno povečuje vloga aktivnih državljanov, ki prek aktivnega odjema, samooskrbe in drugih tehnologij »za števcem« soustvarjajo energetsko-sociološki ekosistem prihodnosti.
  • Pričakovati je, da se bo problem oskrbe z energenti preslikal, prenesel na probleme dobave materialov, ki so pomembni za energetske tehnologije.
  • Razmislek o energetski odvisnosti države je potrebno povezati z razmislekom o odvisnosti od energetskih tehnologij.

 

Povzetki razprav delovnih skupin in sklepi

Daljinsko ogrevanje in hlajenje, obnovljivi viri energije

  • Zmanjšanje odvisnost od zemeljskega plina je mogoče doseči z dobro načrtovanim prehodom sistemov daljinskega ogrevanja (SDO) v 3. in 4. generacijo. To je z znižanjem temperature v dovodu v toplotne postaje in na povratku iz toplotnih postaj ob uporabi vseh vrst OVE in odpadne toplote.
  • V veliko pomoč za realizacijo morajo biti sredstva na voljo v programih Evropske unije: The Green Deal, RE Power EU, Fit for 55, Taxonomy, Corporate reporting rules.
  • Za aktiviranje človeških in finančnih virov v procesu dekarbonizacije in doseganje večje energetske neodvisnosti tudi s SDO je potrebno dosegati z ozaveščanjem in dialogom, tudi z odprtimi razpravami na omizjih. Na njih morajo sodelovati predstavniki resornih ministrstev (Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje in prostor), SZE in zainteresirani tudi zasebni vlagatelji.
  • Sprejemljive stroške energije v stavbah je mogoče doseči z izdelavo nacionalnega programa celovite energetske obnove večstanovanjskih in individualnih objektov. Njegov cilj mora biti znižanje specifične rabe energije (kWh/m2). Izvajanje programa bi morali budno spremljati.
  • Nujno je potrebno povečati delež obnovljivih virov energije v strukturi proizvodnih virov SDO.
  • Nacionalni program celovite energetske obnove mora temeljiti na nacionalnih smernicah uporabe novih tehnologij, ki mora opredeljevati: velike industrijske toplotne črpalke (izkoriščanje plitke in globoke geotermije, energije vodotokov, odpadna toplota, …), termalno-solarna polja skupaj z dnevnimi/sezonskimi zalogovniki toplote, sončne elektrarne z dolgoročnimi fiksnimi cenami električne energije za pogon toplotnih črpalk in soproizvodni biomasni sistemi.
  • Zagotoviti je potrebno podporne mehanizme (CAPEX subvencije) in določiti pravila za Energy Supply Contracting, ki bo omogočil vlaganja zasebnega kapitala, hitrejšo izvedbo projektov ter prenos tveganj delovanja novih tehnologij na zasebni sektor.
  • Biomasa, kot vir energije predvsem za ogrevanje mora biti v maksimalni meri izrabljena najprej za proizvodnjo električne energije, ob tem pa nam še vedno ostane na razpolago veliko toplote. Probleme različnih kakovosti biomase lahko rešimo tako, da končni uporabnik plača proizvedeno energijo iz biomase in ne volumen ali težo biomase.
  • Ugotavljanje in spremljanje energetske učinkovitosti ter javna objava teh podatkov s strani Agencije za energijo mora postati stalna praksa.
  • Brez energetske učinkovitosti v vseh členih verige energetske oskrbe in zmanjšanja porabe energije ne bo mogoč prehod na večji delež OVE in zagotavljanje neodvisnosti od ”ruskega zemeljskega plina” ter fosilnih goriv na splošno.
  • Digitalizacija je nujno potrebna za povezovanje energetskih omrežij, sistemov in sektorjev ob čim večji uporabi OVE. Tranzicijo sistemov daljinskega ogrevanja v sisteme pripravljene za uporabo OVE brez digitalizacije ni mogoče izvajati.

 

Oskrba s plinom – Razogljičenje in transformacija plinovodnega sektorja v ogljično nevtralno družbo

  • Evropski zeleni dogovor postavlja cilj klimatske nevtralnosti do leta 2050 in na ta način postavlja na področju plinov v ospredje biometan, sintetični metan in zeleni vodik pred zemeljski plin. To tudi pomeni, da bo potreben razmislek o uporabi obstoječe plinske infrastrukture in dopolnjevanju infrastrukture za prenos in distribucijo drugih plinov.
  • Iniciativa Evropske vodikovodne hrbtenice (EHB – European Hydrogen Backbone) vključuje tudi Slovenijo. Zasnova vodikovodne hrbtenice predvideva, v letu 2040 že 53.000 km vodikovodnega omrežja. 60 % obstoječega omrežja z dopolnitvami bi bilo mogoče uporabiti tudi v ta namen, kar bi naj zmanjšalo stroške vzpostavitve novega sistema. Ta bi naj povezoval Evropo s področji pridobivanja vodika.

 

Ogrevanje, hlajenje, klimatizacija in prezračevanje v stavbah

  • Ukrepi prezračevanja, kot eden poglavitnih za preprečevanje epidemije, so ob ogrevanju, hlajenju oziroma klimatizaciji ključni za zagotavljanje kakovostnih bivalnih in delovnih okolij.
  • Ustrezno, kakovostno bivalno okolje temelji izključno na pravilnem načrtovanju novih stavb in adaptaciji (revitalizaciji) starih. S tem pristopom zanesljivo prihranimo pri investiciji, ohranjamo vrednost nepremičnine, bistveno pa prispevamo k energetski učinkovitosti zgradbe.
  • Pravilno načrtovanje novih in prenova stavb zagotavlja: varčevanje z energijo, razogljičenje stavbnega fonda, varovanje podnebja, izboljšujemo produktivnost, zagotavljamo boljše počutje, izboljšujemo splošno zdravstveno stanje prebivalstva.
  • Za dobro počutje v zaprtih prostorih je izredno pomembno, da poleg ustrezne toplote in ustrezne kakovosti zraka upoštevamo tudi druge parametre, kot je to na primer svetloba.
  • Z uporabo modernih, energetsko izredno varčnih led svetil lahko sledimo naravnemu poteku dnevne svetlobe. To je z vidika človeškega bioritma zelo pomembno.
  • Prizadevati si moramo, da čim več energije potrebne za zagotavljanje zdravih delovnih in bivalnih pogojev, vzamemo iz okolice. Inovativne tehnologije nam to omogočajo.

 

Osrednje omizje

  • Slovenija potrebuje ambiciozen nacionalni program za energetiko in podnebje, ki ga mora nadzorovano izvajati. Na ta način si mora zagotoviti tudi cenovno dostopno energijo ter večjo energetsko neodvisnost.
  • Energije za ogrevanje in hlajenje ter vzdrževanje kakovostnega ter zdravega bivalnega in delovnega okolja potrebujemo vedno več. Toplotne črpalke so ključne pri doseganju kakovosti bivanja ter ob tem energetske učinkovitosti. Njihova uporaba postaja vse bolj razširjena, tehnološko pa nudijo množično optimiranje obratovanja, kar omogoča njihovo vključevanje v pametne energetske sisteme, omrežja katera vključujejo raznovrstne vire energije ter tudi hranilnike energije.
  • S stališča gradbeništva in arhitekture je potrebno uvajati rešitve, ki ustvarjajo kakovostno bivalno ter delovno okolje. Rešitve morajo temeljiti na tehnologijah, katere omogočajo energetsko neodvisnost ter zlasti energiji okolja.
  • Energetske rešitve potrebujejo kakovostne storitve, ki temeljijo na znanjih, ki morajo biti akreditirana.
  • Načeloma obstaja v državi vrsta možnosti financiranja energetskih projektov z majhnimi tveganji. Predvsem inovativni projekti, katerih stroški obratovanja (OPEX) niso popolnoma predvidljivi, nimajo dovolj stabilnega in zanesljivega dolgoročnega financiranja.
  • Dvig energetskega ozaveščanja je ključen. To je potrebno vključiti v izobraževalne procese ter vsakdanjik. Več kakor 20 % Slovencev živi v lastnih hišah, ki so večinoma potrebne energetskih sanacij. Jasneje je treba opredeliti načine sanacij stavb.
  • Prenova gradbene zakonodaje je nujna zaradi vključitve novih energetskih tehnologij ter dobrih energetskih praks v gradnjo objektov.
  • Anketa ob robu konference je pokazala:
    • 79 % anketirancev meni, da je do leta 2035 potrebno zamenjati vse plinske, ELKO in električne kotle z daljinskim ogrevanjem ali toplotnimi črpalkami, ki so podprte s hranilniki energije in solarnimi sistemi;
    • 84 % anketirancev meni, da je potrebno nove sisteme daljinskega ogrevanja ali širitev obstoječih sistemov osnovati izključno na sistemih 4. generacije.

Glavni sklepi konference

Trajnostno energetsko oskrbo, doseganje ambicioznih nacionalnih podnebno energetskih ciljev, ob tem pa zagotavljanje kakovostnega in zdravega bivalnega ter delovnega okolja je potrebno obravnavati skladno z/s:

  1. nacionalnimi programi za energetiko ter podnebje, katerih cilji morajo biti skrbno spremljani,
  2. sistematičnim energetskim ozaveščanjem, ki mora biti vključeno v izobraževanje ter dokazovanjem specialnosti za energetske storitve,
  3. spremembo gradbene zakonodaje, ki mora uvajati nove energetske tehnologije, rešitve ter stanja tehnike,
  4. načrtovanim povezovanjem energetskih sistemov, ki naj vključujejo tudi toplotne črpalke, hranilnike energije ter druge vire energije iz neposrednega okolja ter elektrificirane transportne sisteme,
  5. sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja morajo slediti tehnologijam najmanj 4. generacije in pospešeno prispevati k opuščanju fosilnih goriv,
  6. omrežnimi tarifami, ki vzpodbujajo povezane energetske sisteme, kateri dokazujejo energetsko učinkovitost, energetsko samostojnost ter so tudi vir sistemskih storitev,
  7. sistematičnim financiranjem tehnološko naprednih energetskih sistemov, ki nimajo opredeljenih natančnih stroškov obratovanja.

 

Pri pripravi vsebine dokumenta so sodelovali moderatorji:

  • mag. Jože Torkar, Resalta
  • mag. Dejan Koletnik, Plinovodi
  • Gregor Jeglič, Bossplast
  • Amer Karabegović, Danfoss
  • Petar Vasiljević, Beogradske elektrane
  • Mateja Panjan, Danfoss
  • prof. dr. Andrej Kitanovski, Fakulteta za strojništvo, UL

Uredila:
prof. dr. Alojz Poredoš, Predsednik SZE
dr. Franc Žlahtič, Član IO SZE